Ker se največkrat pač tako začne. In na začetku je bilo prepričanje, da ne bom nikoli pisala bloga o tem, kaj nastaja v moji domači 'prčkalnici', ko mali Gal zaspi. Potem pa je naenkrat začela v glavi kljuvati ideja. In potem se je v mislih tu in tam pojavil: "Zakaj pa ne?"... In iz dneva v dan je postajal bolj glasen, dokler nisem končno popustila in pred par dnevi napisala naslova svojemu blogu...in če ima moj blog že ime, potem si zasluži vsaj prvo objavo, ne?
In tako se torej začne.
... Ko Gal spi... ja, takrat imam čas zase. In takrat delam. Ne vsak večer. (Pre)pogosto sem preutrujena in mi ne paše nič drugega, kot ležanje na kavču z dobro knjigo v roki ali pred dobrim filmom na televiziji, priznam. Ampak potem pride dan, ko preprosto moram... pa četudi za tistih par prekratkih uric zasedem celo mizo v jedilnici in četudi s škatlami v katerih je zložen ves moj ustvarjalni material, zasedem še pol dnevne sobe. Pa četudi vem, da bom morala zjutraj, še preden se Gal zbudi, vse moje dragocene ustvarjalne pripomočke spet skrbno zložiti v škatle in pospraviti nazaj na svoje mesto, ker sicer bi se mojemu malčku zjutraj ob pogledu na moje 'igračke' zasvetile očke in bi me z velikim navdušenjem pogledal in rekel: "Mamica, to je Galovo?" :)
Ja, res rada delam in ustvarjam. Takrat polnim svoje baterije. In prepričana sem, da sem tudi zaradi tega naslednji dan še malo boljša mama, ali pa vsaj malo bolj nasmejana mama, hihihi.
Vsem, ki boste kdaj zajadrali na moj blog - dobrodošli. Upam, da mi bo za kak kratek trenutek uspelo privabiti nasmeh še na vaša usta.
Tako - spisala sem prvo objavo v moj novi blog... ustvarila sem si še en kotiček na spletu... in počutim se prav super!