Povedati moram sedem resnic o sebi. No pa začnimo:
Prva resnica je, da mi je rojstvo otroka postavilo življenje na glavo. V pozitivnem smislu seveda. (če odštejem neštete neprespane noči, ki so se v teh dveh letih in pol nabrale)...Nenavadno je, ko se tvoje srce razdeli na pol in veš, da bo vedno bilo še za nakoga drugega in ne le za tebe.
Druga resnica je, da se z mojim R. letos septembra, na šesto obletnico najine veze, poročiva. Kljub temu, da se tega že zelo veselim, me je tudi precej strah vseh priprav, koordinacije...
Tretja resnica je, da sem neverjetno srečna, ker sem včeraj po več kot dveh letih 'prisilnega' premora zaradi rojstva in vseh komplikacij povezanih s tem, naredila enega izmed treh izpitov, ki so mi ostali do magisterija.
Četrta resica je, da uživam v svojem delu. Čeprav je včasih naporno in le dolgočano klikanje po računalniku, je tudi neverjetno kreativno. Uživam v začetnem idejnem ustvarjanju in še bolj kasneje, ko iz mojih 'skic' naenkrat rastejo podobe pred mojimi očmi.
Peta resnica je, da se mi precej pozna, da sem bik po horoskopu... v večih pogledih, ne le v trmi :)
Šesta resnica je, da sem prepričana, da sem že enkrat živela (ali morda celo večkrat) - nekje drugje, v nekem drugem času... ampak obdana z istimi ljudmi, le vloge so bile malo zamenjane. Včasih se mi zdi, da so moje sanje izseki iz tistih življenj.
Sedma resnica je, da sem neskončno hvaležna za vse lekcije, ki me jih življenje uči. Pa čeprav tega včasih ne vidim takoj.
Tako. To je bilo nekaj malega o meni. Nagrado naj bi podelila naprej, pa vem, da je večina med vami, ki to berete, te stvari že pisala... nekateri celo večkrat.
Zato jo podarjam naprej vsem, ki berete te vrstice. Pa če kdo še ni, naj le napiše svojih sedem resnic - je prav zabavno.
.JPG)
Ni komentarjev:
Objavite komentar