Če odmislim dejstvo, da sem par dni pred odhodom zbolela in da sem na letalu začela jemati antibiotike, pa tudi to, da sva neznansko pogrešala najinega Gala, sva se imela čudovito. Popoln odklop misli. Vstop v drug svet. Tako znan, pa vendar tako poln presenečenj. Uživala sva! In veselim se, da bova (in bomo) to še kdaj ponovila. Najverjetneje ne več v tako fensi-šmensi hotelski izvedbi kot tokrat, pa vseeno.
V hitrem pregledu vam predstavljam, kako sva 'urbano poročno potovanje' v New York doživela midva:
Podnapisi niso potrebni, ne?
.JPG)
6 komentarjev:
Fajn potovanje. Sama čez lužo še nisem bila, ampak upam, da mi enkrat uspe videti te dimenzije. Praviš, da sta pogrešala Gala. Joj, a sem samo jaz tako ''čudna'', da prav uživam, ko sem brez mojih čmrljev in jih v tistem trenutku ne pogrešam. Ker se tudi moj mož počuti ''praznega'' brez otrok, potem imam pa kar malo slabe vesti. Je pa res, da dlje kot dve noči še nismo bili narazen. Je le razlika, če greš od doma za teden ali več. Bomo še videli ;)
Po fotkah sodeč je bilo poročno potovanje fino, z dosti ogledi, zanimivo, pestro ...
Neža - lagala bi, če bi rekla, da sva non-stop pogrešala Gala. Prav pasalo je, da sva bila malo sama. Pa tudi pri nama mislim, da sem jaz tista, ki sem bolj na izi in lažje 'odklopim'... :) Ampak ja, ko potovanje traja en teden in ko si tako daleeeeč od doma, in ko se vedno zavedaš, da tudi če doma npr. otrok zboli, ne moreš narediti prav nič, je občutek pogrešanja drugačen. Nelagoden in boleč. Ampak na srečo ni bilo doma nič narobe, nasprotno, malček je pri babici na počitnicah užival! In midva tudi! Najhuje je bilo, ko sva zaradi vremenskih razmer na poti nazaj padla v maratonsko čakanje in neskončnih gužv na letališčih in nisva vedela ali sploh prideva domov do božičnega večera ali ne... pa se je na srečo vse lepo izteklo.
A jest to vidim trgovino s full štempiljkami?:))Pred leti sem obiskala big apple, za 3 dni in povem, tempo je bil ubijalski...prav tak, kot je v mestu samem.Videt sem morala vse znamenitosti in kupit kupček spominkov pa sem tako skakala z busa gor in dol.Od zore do mraka... Sem pa bolj romantičen tip in me samo mesto, brez neba (visoke stolpnice), njenim vrvežem, ni kaj dosti prevzelo...Bi pa me danes, ko imam nove konjičke in bi letala od hobi trgovine do druge.
Ijej, besede res niso potrebne. Definitivno nepozabno! :)
Petra - ja, trgovina s štampiljkami. Skoraj samo štampiljkami. Od tal do stropa. :) Krasna je -
http://theinkpadnyc.com/
:)
Objavite komentar