Ko tu in tam odprem svoje predale z ustvarjalnim materijalom in začnem izdelovati voščilnice za razne priložnosti, je kaj kmalu naša jedilnica polna papirčkov, dodatkov, neskončnih škatel, šablon... Počutim se kot otrok. Otrok, ki se igra s papirjem. In prav zabavno se je tako igrati. Če bi mi velikost našega doma dopuščala, da bi moje igranje ostalo razmetano po mizi (po tleh, po stolih... ) nekaj dni... bi se z veseljem večkrat tako igrala. :)
Tako pa raje pospravim, kot pa da bi mi Gal naslednje jutro 'serviral' moj tolikokrat izrečen stavek: "Če se želiš igrati z drugimi igračkami, moraš najprej pospraviti tiste, s katerimi se ne boš več igral".
In ker sem se pridno igrala in pospravljala za sabo, se je v zadnjem času vseeno nabralo kar nekaj voščilnic.
Še povsem sveža je tale, ki je preteklo soboto prešla v last srečnih mladoporočencev:
Nekaj tednov pred tem, je rojstni dan praznoval moj tast. Stereotipno 'otroško modra' voščilnica se je prav lepo podala darilu... in njegovemu razpoloženju :)
Nekaj dni pred tem, se je prijateljema pridružil sinček Gaj Lev. Ob njegovem prihodu sta starša dobila takšno voščilnico:
In le par dni pred prihodom njunega sončka, sta 'soon to be' starša skupaj praznovala rojstni dan:
In še malo pred tem - sta moja teta in stric praznovala 50. obletnico poroke. Ker pa sem bila tam odgovorna za vabila, zahvale in seveda za voščilnico ob njunem jubileju, si zaslužita posebno objavo :) (pravi razlog je seveda to, da sem pozabila poslikati vabilo in takoj, ko ga poslikam, ga pokažem) Naslednjič...
.JPG)
5 komentarjev:
Maja, ti si bila pa ves ta čas zelo pridna! No, itak si vedno, ampak to sem mislila tudi kar se voščilnic tiče. :)
Lepe so prav vse! Najbolj pa mi je všeč tista za Gaja Leva. Super ideja!
Vabila in vse ostalo pa komaj čakaaaam!
Super je, ko se lahko tako igramo še tudi sedaj ko smo velike. Noben, ki tega ne počne, tega tudi ne more razumeti :) Lepo si se igrala, pridna si bila ;))
Lepe, lepe :)
Jaz sem prav srečna, da imam ustvarjanje in lahko čas preživljam med igranjem. Del dneva z otrokoma, del dneva pa sama. V obojem uživam, vedno na svoj način. In, ja, tudi sama se večkrat spomnim na stavek, ki si ga zapisala. Takrat mi hitro jasno, zakaj otroka ne pospravljata za sabo tako, kot bi ''morala''. Zgledi vlečejo ;)
Se je pa res nabralo kar nekaj luštnih voščilnic na tvojem kupčku ... in tista o sprotnem pospravljanju ... se bom pa raje naredila, da je nisem zasledila ... hahahah
Lušne voščilnice so nastale. O sproščuječem "igranju" beri ustvarjanju, si krasno opisala. Mene moje igrarije sproščajo.
Objavite komentar