sreda, 10. februar 2010

Daddy's Little Girl

Ko sem bila majhna, sem ga občudovala. Vesela sem bila, ko sem lahko ob večerih kukala čez njegove rame in občudovala načrte, ki so nastajali na risalni deski pred njim. Natančno se spomnim vonja črnila za 'rotringe', zvoka, ki je nastal, ko je z 'žiletko'  drsel po paus papirju in popravljal napake, ravnila, ki je zaškripalo vedno, ko ga jo potegnil čisto v desno..
Kasneje sem ponosno občudovala objekte, ki so nastali v njegovih mislih in rasli pred mojimi očmi. Najbolj 'sama-po-sebi-umevna' stvar na svetu mi je bila, da sem izbrala enak poklic kot on. 
Danes delava skupaj. 
Risalne deske so zamenjali računalniki.
Ampak pravzaprav pa se ni čisto nič spremenilo. Čeprav je medtem minilo že "twenty-something" let. Jaz še vedno spoznavam svet, on pa me še zmeraj uči. 
In upam, da bo še trajalo...



Vse najboljše, ati!

četrtek, 4. februar 2010

Nikita

Hey Nikita is it cold
In your little corner of the world
You could roll around the globe
And never find a warmer soul to know
Oh I saw you by the wall
Ten of your tin soldiers in a row
With eyes that looked like ice on fire
The human heart a captive in the snow

Oh Nikita You will never know anything about my home
I'll never know how good it feels to hold you
Nikita I need you so
Oh Nikita is the other side of any given line in time
Counting ten tin soldiers in a row
Oh no, Nikita you'll never know

Do you ever dream of me
Do you ever see the letters that I write
When you look up through the wire
Nikita do you count the stars at night

And if there comes a time
Guns and gates no longer hold you in
And if you're free to make a choice
Just look towards the west and find a friend.


Ves čas, ko sem delala čestitko, se mi je v glavi 'vrtel' zgoraj napisan komad. Ne vem zakaj. Nikoli nisem poslušala Elton Johna, pa tudi nikoli prej se nisem spomnila na to pesem, ko sem pomislila na malo Nikito. 

Ampak, ker verjamem, da ima vsak zakaj svoj zato, sem jo morala danes napisati zraven. :)


Vidim, da prav nehvaležno zablešči ta belo roza čestitka na črni podlagi - pa upam, da mi ne zamerite, da ne bom spreminjala ozadja :)

Nikita je pihala drugo svečko. Nikita je ena luškana pupika, ki je pred kratkim dobila tudi bratca :) Njuna mamica je zame zelo posebna. Bila je moja cimra kar nekaj dolgih let v Ljubljani. In mi je v res težkih trenutkih pokazala, kaj pomeni imeti dobrega prijatelja. Hvala ti M. za to.
In vse najboljše Nikita!