sobota, 27. marec 2010

Sedem

Suzi mi je pred nekaj časa podarila tole blogovsko nagrado (hvala Suzi!):
Povedati moram sedem resnic o sebi. No pa začnimo:
Prva resnica je, da mi je rojstvo otroka postavilo življenje na glavo. V pozitivnem smislu seveda. (če odštejem neštete neprespane noči, ki so se v teh dveh letih in pol nabrale)...Nenavadno je, ko se tvoje srce razdeli na pol in veš, da bo vedno bilo še za nakoga drugega in ne le za tebe.
Druga resnica je, da se z mojim R. letos septembra, na šesto obletnico najine veze, poročiva. Kljub temu, da se tega že zelo veselim, me je tudi precej strah vseh priprav, koordinacije...
Tretja resnica je, da sem neverjetno srečna, ker sem včeraj po več kot dveh letih 'prisilnega' premora zaradi rojstva in vseh komplikacij povezanih s tem, naredila enega izmed treh izpitov, ki so mi ostali do magisterija.
Četrta resica je, da uživam v svojem delu. Čeprav je včasih naporno in le dolgočano klikanje po računalniku, je tudi neverjetno kreativno. Uživam v začetnem idejnem ustvarjanju in še bolj kasneje, ko iz  mojih 'skic' naenkrat rastejo podobe pred mojimi očmi.
Peta resnica je, da se mi precej pozna, da sem bik po horoskopu... v večih pogledih, ne le v trmi :)
Šesta resnica je, da sem prepričana, da sem že enkrat živela (ali morda celo večkrat) - nekje drugje, v nekem drugem času... ampak obdana z istimi ljudmi, le vloge so bile malo zamenjane. Včasih se mi zdi, da so moje sanje izseki iz tistih življenj.
Sedma resnica je, da sem neskončno hvaležna za vse lekcije, ki me jih življenje uči. Pa čeprav tega včasih ne vidim takoj.

Tako. To je bilo nekaj malega o meni. Nagrado naj bi podelila naprej, pa vem, da je večina med vami, ki to berete, te stvari že pisala... nekateri celo večkrat.
Zato jo podarjam naprej vsem, ki berete te vrstice. Pa če kdo še ni, naj le napiše svojih sedem resnic - je prav zabavno.

petek, 26. marec 2010

Alina

Včeraj je svojo tretjo svečko na tortici pihala mala borka Alina.
Alina je prekrasna mala punčka, ki je dosti prehitro začela pisati svojo življensko zgodbo. Rodila se je majhna, čisto, čisto majhna. Prvih osem mesecev svojega življenja je preživela v bolnici. In nekje na sredi te njene bolnišnične avanture, se ji je pridružil moj Gal. Nekaj tednov sta ležala drug zraven drugega in v bistvu drug drugemu predstavljala ves njun svet. In počasi sta rasla... in zrasla v princa in princesko... :)


sobota, 13. marec 2010

Otročarije

Sestričnina hčerkica v kratkem praznuje svoj drugi rojstni dan. Z njo v mislih je nastala tale čestitka.