petek, 30. julij 2010

Dolgovi


Že dolgo se spravljam napisati to objavo. Slike že nakaj časa čakajo na računalniku, a preprosto ni bilo časa, da bi jih objavila. 
Najprej gužva v službi, potem dopust, potem sva z Galom zbolela - en za drugim - in je minil dober mesec. Dopust se zdi že tako daleč nazaj, da bi ga ponovno potrebovala...in ker morda kmalu spet zavijem v kakšne bolj južne kraje, danes hitro objavim moje dolgove.
Pa naj začnem na začetku.
Najprej me je očarala objava na Marninem blogu. Zaljubila sem se v te ogrlice iz školjk in ko sem od Marne dobila dovoljenje, da jih lahko naredim tudi sama - sem poskusila. Izbrala sem črno svileno vrvico, ker mi je všeč efekt, kako tanka črna nitka razdeli školjke.
Tale je nastala za mojo mamo. Kar tako, brez posebnega razloga in namena. Kmalu sem naredila še eno zase. Enako. Ki pa danes, po večkratnem nošenju, ni več niti pribljižno podobna sliki ob njenem nastanku.

Barve so zbledele. Res sem razočarana, da so se po dobrem mesecu školjkice začele prav luščit in izgubljat barvo. Ampak še vedno je lepa in še vedno jo rada zaprem okrog vratu. Vseeno pa velja opozorilo za vse, ki bi želele narediti kakšen kos nakita iz teh sicer krasnih gumbkov iz školjk.

Čez nekaj časa je praznovala rojstni dan moja teta. Slava. Čestitka je nastala hitro, v službi med odmorom. Ob velikem pomanjkanju materiala. Pa vseeno sem bila vesela, da sem darilu dodala nekaj osebnega.
Potem je sledil še rojstni dan moje skoraj-tašče. :) Ker sem bila prijetno spočita od dopusta (vsi ki imate tudi sami nagajive triletnike veste, koliko si je moč na dopustu spočiti) in sveže preležana od angine, ki me je za par dni položila v posteljo, sem vedela, da kaj več, kot čestitke ne bom uspela narediti. Zato sem se odločila, da še v praksi preizkusim mojo najnovejšo pridobitev. Dolgo sem se odločala ali naj ga kupim. Zdel se mi je drag. Ko sem začela v glavi skicirati idejo o poročnih vabilih, pa sem se odločila za nakup. Vabila so nastala povsem drugačna. Moj Letterpress pa je še kar čakal. Ko sem ga dobila, sem naredila eno hitro probo in ugotovila, da je bil nakup več kot vreden svojega denarja. Tole pa je sedaj nastalo v sodelovanju z mojim L-jem.

Barve, kvaliteta odtisa in predvsem dejstvo, da hrbtna stran kartončka ostane povsem ravna, so me čisto prevzeli. 
In novi projekti se že sestavljajo v glavi...