sreda, 10. februar 2010

Daddy's Little Girl

Ko sem bila majhna, sem ga občudovala. Vesela sem bila, ko sem lahko ob večerih kukala čez njegove rame in občudovala načrte, ki so nastajali na risalni deski pred njim. Natančno se spomnim vonja črnila za 'rotringe', zvoka, ki je nastal, ko je z 'žiletko'  drsel po paus papirju in popravljal napake, ravnila, ki je zaškripalo vedno, ko ga jo potegnil čisto v desno..
Kasneje sem ponosno občudovala objekte, ki so nastali v njegovih mislih in rasli pred mojimi očmi. Najbolj 'sama-po-sebi-umevna' stvar na svetu mi je bila, da sem izbrala enak poklic kot on. 
Danes delava skupaj. 
Risalne deske so zamenjali računalniki.
Ampak pravzaprav pa se ni čisto nič spremenilo. Čeprav je medtem minilo že "twenty-something" let. Jaz še vedno spoznavam svet, on pa me še zmeraj uči. 
In upam, da bo še trajalo...



Vse najboljše, ati!

2 komentarja:

Marna pravi ...

Dih mi je zastal ob tvojem zapisu! Sem ga kar večkrat prebrala, tako mi je všeč. Si ti kdaj pomislila, da bi napisala kako knjigo?
Voščilnica je pa super! Z vseh strani se vidi sporočilo.
Vidim, da ti nove štampiljke odlično služijo.
Lepo praznujte!

Maja pravi ...

Hvala Marna. Mi veliko pomeni tvoj komentar.
Že kar nekaj let nazaj sem se poigravala z mislijo, da bi nekaj napisala. Začela sem in nikoli končala. Morda pa najdem kdaj čas še za to :)