Poroka

Z R. sva skupaj že skoraj 6 let. Ogromno se je zgodilo v teh letih. Lepega, manj lepega, pa tudi žalostnega... ampak najpomembneje je in je bilo, da vse stvari doživljava skupaj. Mnogo sva se naučila. O sebi, o drug drugem, o nama. Nič ne bi spremenila. Tudi najtežji trenutki so pripomogli k temu, da sva sedaj takšna kot sva. Da imava krasnega otroka. 

Ko pogledam nazaj ne morem verjeti, da je od tistega septembrskega večera leta 2004, ko sva začel pisati najino zgodbo, že 6 let. Po drugi strani se mi zdi, da je več. Res neverjetno, kako varljivo je lahko dojemanje časa. 

Ko sva se prvič začela pogovarjati o poroki, sva bila še sama. Potem je prišel Gal in najin svet dodobra prevetril :) Plani so se za nedoločen čas prestavili.

Ko sva se spet začela pogovarjati o poroki, sva praznovala peto obletnico. Določila sva datum  - točno leto dni kasneje.

V priprave je bilo vložene že kar nekaj energije. Ampak zaenkrat vse teče po planu. In že odštevam... Le še tri mesece časa imam... in....komaj čakam. 

Vabila so, upam da vsa, dosegla svoje naslovnike, zato jih lahko pokažem.

Najpogostejši komentar je bil, da so ... zelo posebna :) Kljub resni zunanjosti so hudomušno igriva. Tekst vabila je bil po krasni ideji, ki sem jo zasledila na internetu že pred nekaj časa, napisan v stilu vabila na predstavo - v najinem primeru na veseloigro, ki se imenuje Najina poroka. Osnovno idejo sem nadgradila in dopolnila in s končnim rezultatom sem bila več kot zadovoljna. 
In ko sem cel kup vabil oddala na pošto, sem za trenutek spet lažje zadihala.