Ogledalce, ogledalce...

Že nekaj časa nazaj sem se spopadla s svojim prvim Ikeinim ogledalcem.

Bilo je le malo dodelano. Nato sem se začela igrati s papirjem. 

Zadnje ogledalo, ki je nastalo, je bilo namenjeno moji tašči. In vesela sem, da je že naslednji dan krasilo njeno steno.

Sicer pa jih je nastalo že kar nekaj, nekateri pa so na žalost odšli od mene brez da bi jih uspela poslikati, ampak pri vsakem novem, ki ga obdelujem, sem bolj sproščena, bolj mirna, kar se vsaj malo vidi tudi na detajlih. Prvi so bili obleplejni le ploskovno, sedaj skrijem tudi robove.

Prav zanimivo jih je delat. Kot bi sestavljala veliko čestitko. :) In v omari je shranjenih še kar nekaj ogledal, ki čakajo na novo obleko...